Nova Gorica, 7. november 2024
O PROJEKTU NEZMOŽNI UMRETI / INABILI ALLA MORTE
Po naročilu Avtonomne regije Furlanije – Julijske krajine
S podporo GO! 2025
Produkcija Mittelfest
Koprodukcija SNG Nova Gorica
Medijski partner Rai Radio 3, Rai FVG, Radio Slovenija – Program Ars
Zamisel za trilogijo je nastala v sodelovanju z Giacomom Pedinijem, umetniškim vodjem festivala Mittelfest. Navdih je roman Kapucinska grobnica Josepha Rotha, ki je rojen v habsburškem svetu. V romanu pisatelj predstavi sago slovenske plemiške družine Trotta iz Sipolja in skozi oči Franza Ferdinanda Trotte, po narodnosti Slovenca, obravnava propad Avstro-Ogrske monarhije in porajanja nacizma. Izriše se zgodba o razpadu starega nadnacionalnega imperija, o povojnem kaosu ter o velikih sanjah 20. stoletja. Projekt je razdeljen na tri dele oziroma predstave.
Trilogija je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorizia
- Prva uprizoritev Kapucinska grobnica / La Cripta dei Cappuccini je dramatizacija romana in pripoveduje o razpadu habsburškega cesarstva in njegovih posledicah.
Druga dva dela vključujeta dve novi literarni naročili, ki bosta sledila družini Trotta in si predstavljala, kako bi se razvijala skozi čas:
- Drugi del, V iskanju izgubljenega jezika / Cercando la lingua perduta, avtorja Gorana Vojnovića,je umeščena v šestdeseta leta prejšnjega stoletja.
- Tretji del z delovnim naslovom Zora po koncu zgodovine / L’alba dopo la fine della storia, avtorja Paola Di Paola,pa boobravnaval tukajšnji prostor v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Iz treh besedil bodo nato nastale tri radijske igre (v italijanskem in slovenskem jeziku), knjiga (v italijanskem in slovenskem jeziku) ter dokumentarni film.
GORAN VOJNOVIĆ: V ISKANJU IZGUBLJENEGA JEZIKA, drugi del trilogije Nezmožni umreti / Inabili alla morte
Komična drama
Koproducenti SNG Nova Gorica, Mittelfest, GO! 2025
PREDPREMIERA 13. 11. 2024, ob 20.00, veliki oder
PREMIERA 14. 11. 2024, ob 20.00, veliki oder
PONOVITVE 21., 22. in 23. 11. 2024, ob 20.00, veliki oder
Zgodba o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji. Igra se začne, ko prvega zadene kap in spregovori v jeziku otroštva, ki ga njegov sin ne razume. Pomaga lahko le negovalka, ki omogoči srečanje z bratom. To za oba – in njune najbližje – pomeni vznemirljivo soočenje s preteklostjo in s samima seboj.
USTVARJALNA EKIPA Režiser Janusz Kica | Prevajalka v italijanščino Patrizia Raveggi | Dramaturginja Martina Mrhar | Lektorica Anja Pišot | Scenografinja Karin Fritz | Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov | Avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar | Oblikovalec svetlobe Marko Vrkljan | Oblikovalec zvoka Gašper Torkar | Asistent režiserja Jure Srdinšek | Asistentka scenografinje Katarina Prislan
IGRAJO Radoš Bolčina, Francesco Borchi k. g., Urška Taufer, Aleš Valič k. g., Vesna Pernarčič k. g., Matic Valič k. g., Lara Fortuna, Gorazd Jakomini
Več o predstavi tukaj.
GORAN VOJNOVIĆ, avtor besedila V iskanju izgubljenega jezika
»Ambicioznih, mednarodnih projektov, pa ne le gledaliških, je na žalost iz leta v leto manj in zato sem ob povabilu začutil predvsem hvaležnost, da sem lahko del projekta, ki je za naše razmere res velik. Poleg tega sem ljubitelj Josepha Rotha in zdelo se mi je, da bi bilo dobro obuditi zanimanje zanj, saj je s svojim jedkim pisanjem o razpadu včerajšnjega sveta izrazito aktualen avtor.«
»Čas zgodnjih šestdesetih sem izbral predvsem zato, da se čimbolj odmaknem od vojne. Ni me toliko zanimalo povojno obdobje, ko se je nova socialistična družba šele vzpostavljala, marveč me je zanimalo, kako ta družba deluje, ko je vsaj za silo postavljena, ko se ljudem že začno postavljati določena vprašanja, četudi neizgovorjena, ko se že kažejo prve razpoke v družbi – tudi medgeneracijski konflikti. Zdelo se mi je, da bo tako možnih več vzporednic z današnjim časom, ko se nekaj podobnega dogaja tudi nam. Mi smo pred dvajsetimi leti polni zanosa in sanj vstopili v evropski prostor, zdaj pa odkrivamo njegove prve razpoke in smo priča resnim konfliktom, tako generacijskim kot tudi družbenim.«
»Ker se vsakokrat izkaže, da poleg ideoloških delitev v vojni privrejo na dan še številne druge: od nacionalnih in verskih do tistih najintimnejših. In zdi se mi, da v svojem pisanju ves čas iščem prav te, da poskušam priti onkraj vseh ideologij, na polje človeškega.«
BOŽO REPE, zgodovinar o časovnem okviru drame V iskanju izgubljenega jezika
»V politično-ideološki interpretaciji, kakršna se je razvila po padcu berlinskega zidu, naj ne bi bilo bistvenih razlik med vzhodnoevropskim »realnim socializmom« in slovensko (jugoslovansko) obliko samoupravnega socializma. V resnici je Jugoslavija vzhodnoevropski tip socializma po sovjetskem vzoru opustila že v prvih povojnih letih, leta 1948, ko je prišlo do »informbirojevskega« spora s Sovjetsko zvezo in mednarodno komunistično organizacijo Kominform / Informbiro. Da bi se ubranila pred napadom Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav, se je povezala z zahodom. Sredi petdesetih let, po Stalinovi smrti, pa je znova normalizirala tudi odnose s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami in nato dobra štiri desetletja uspešno živela kot vmesna država med obema blokoma. Usmerila se je tudi v tretji svet ter bila ena od ustanoviteljic in voditeljic gibanja neuvrščenih.«
Trilogija bo v celoti uprizorjena leta 2025 po naslednjem predvidenem sporedu:
16. 9. 2025, ob 19.00 v Gledališču Verdi v Gorici (Italija)
Kapucinska grobnica / La Cripta dei Cappuccini
19. 9. 2025, ob 20.00 v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica
V iskanju izgubljenega jezika / Cercando la lingua perduta
20. 9. 2025, ob 17.00 v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica
V iskanju izgubljenega jezika / Cercando la lingua perduta
20. 9. 2025, ob 20.30v Gledališču Verdi v Gorici (Italija)
Zora po koncu zgodovine / L’alba dopo la fine della storia (delovni naslov)
21. 9. 2025, ob 16.00 v Gledališču Verdi v Gorici (Italija)
Zora po koncu zgodovine / L’alba dopo la fine della storia (delovni naslov)
Metka Sulič
odnosi z javnostjo in trženje
T +386 (0)5 335 22 50 | + 386 (0)31 371 747
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA/
SLOVENE NATIONAL THEATRE NOVA GORICA
Trg Edvarda Kardelja 5, 5000 Nova Gorica, Slovenija/Slovenia
Nova Gorica, 7. november 2024