Strah: leži v pričakovanjih, v tem, kar si predstavljamo, da se bo zgodilo. To je čustvo, ki predvideva dogodke. Že je tam: prispe in nakaže pot, kot v geografiji mita. Vendar pa čeprav predvideva poraz, tudi predvideva njegov izid. Pogledati moramo le dlje od tega, kar verjamejo naše oči, pogosto varljive: ne vidijo tistega, kar je tik pred njimi, ampak tisto, kar um že pričakuje. Naš pogled zazna razlike. Naša zgodba je potem lahko podobna zgodbi Perzeja in Meduze: ne vdati se pogledu pošasti, ne okameneti pred grozo, ki jo že poznamo. Zaščiteni se lahko vrnemo zmagovalno, morda na hrbtu Pegaza. Se bo to zgodilo? Kdo ve: če bi začeli gledati z drugačnimi očmi, bi nas morda čakalo presenečenje. Če bi strah v naših mislih premagala naša dejanja, bi se morda zgodil čudež. Zakaj mu ne bi sledili, kamor koli nas vodi?

Vstop prost z obvezno rezervacijo