{"id":46699,"date":"2024-01-17T13:15:35","date_gmt":"2024-01-17T12:15:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.mittelfest.org\/?p=46699"},"modified":"2025-08-15T21:50:22","modified_gmt":"2025-08-15T20:50:22","slug":"mittelfest-per-go2025inabili-alla-morte-nezmozni-umreti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/mittelfest-per-go2025inabili-alla-morte-nezmozni-umreti\/","title":{"rendered":"Mittelfest per GO!2025<\/small>
Inabili alla morte\/Nezmo\u017eni umreti"},"content":{"rendered":"\n

Associazione Mittelfest po naro\u010dilu De\u017eele FJK za GO!2025 in del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025<\/em><\/em><\/p>\n\n\n\n

produkcija <\/em>Mittelfest<\/em><\/p>\n\n\n\n

koprodukcija SNG Nova Gorica<\/em><\/em><\/p>\n\n\n\n

\n
<\/div>\n\n\n\n
\n

Ugotovitev naborne komisije je bila nepreklicna. Glasila se je: “Ocenjeni so kot nezmo\u017eni umreti”.
Joseph Roth, Kapucinska grobnica<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ko pomislim na leto 1989, mi na misel pride razlika med resni\u010dnostjo in domi\u0161ljijo. [\u2026] Res nismo vedeli, kaj lahko pri\u010dakujemo, vendar smo vedeli, kaj si \u017eelimo: lu\u010di in ble\u0161\u010dice kot na drugi strani, na Zahodu.<\/p>\n\n\n\n

Slavenka Drakuli\u0107, Znova v Kavarni Evropa<\/em><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

SPORO\u010cILO ZA JAVNOST<\/em><\/strong><\/span><\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

TRILOGIJA, pripravljena za Novo Gorico in Gorico Evropsko prestolnico kulture 2025, za\u010den\u0161i s KAPUCINSKO GROBNICO <\/em>Josepha Rotha, da bi raziskali, kaj je v osnovi ostalo od meje.<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

3 gledali\u0161ke predstave, 3 italijanske in 3 slovenske radijske igre, 1 dokumentarni film ter 1 italijanska in 1 slovenska knjiga: razli\u010dne govorice in dva jezika za Inabili alla morte\/Nezmo\u017eni umreti, projekt Mittelfesta za GO!2025 z izvrstnimi nastopajo\u010dimi, izvirnimi stvaritvami in sodelovanjem razli\u010dnih dele\u017enikov.<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Osnovna zamisel projekta Inabili alla morte\/Nezmo\u017eni umreti<\/em><\/strong>, ki ga je zasnoval in re\u017eiral Giacomo Pedini v produkciji Associazione<\/strong> Mittelfest<\/strong> in je del uradnega programa GO!2025, Nova Gorica in Gorizia Evropska prestolnica kulture 2025,<\/strong> je interpretacija sedanjosti Evrope, ki izhaja iz meje in zgodovinskih dogodkov, ki so jo ustvarili.Dve mesti na sti\u010di\u0161\u010du treh evropskih kultur – italijanske, slovanske in germanske -, ki skupaj predstavljata \u017eivo zgodovino celine po svetovnih vojnah, posledi\u010dne razprtije in poskuse, da bi jih premostili.<\/p>\n\n\n\n

Naslov Inabili alla morte\/Nezmo\u017eni umreti<\/em><\/strong> izhaja iz mojstrovine Josepha Rotha Kapucinska grobnica<\/em><\/strong>. Iz tega romana se razvija celoten projekt, ki ga je Mittelfestu<\/strong> naro\u010dila De\u017eela FJK, GO!2025<\/strong> pa ga je uvrstil na uradni program. Projekt se izvaja v koprodukciji z SNG Nova Gorica<\/strong>, in sicer bo obsegal 3 gledali\u0161ke predstave ter radijski prenos le-teh v sodelovanju z RAI Radio 3, RAI FVG in Programom Ars Radia Slovenija. Poleg tega bosta pripravljena \u0161e dokumentarni film in literarna publikacija,<\/strong> predvidoma od pomladi 2024 <\/strong>v \u010dasu priprav na GO!2025, do jeseni 2025<\/strong>. Vse to bo izvedeno v \u010dezmejni perspektivi, ki bo vklju\u010devala sodelovanje in jezikovne stike na obeh straneh meje med obema mestoma, partnerske institucije, priznane v svojih dr\u017eavah, ter ugledne umetnike (med drugim pisatelja Gorana Vojnovi\u0107a in Paola Di Paola, skladatelja Cristiana Carrara, igralca Natalina Balassa, re\u017eiserja Janusza Kice)<\/strong>, ki bodo raziskovali stoletno zgodovino, ki se nas \u0161e vedno mo\u010dno dotika.<\/p>\n\n\n\n

\u201cProjekt, ki sta ga naro\u010dili de\u017eela Furlanija Julijska krajina in GO!2025 v okviru priprav na naslovno leto Nova Gorica – Gorica Evropska prestolnica kulture 2025, predstavlja simboli\u010dno in kulturno zbli\u017eevanje dveh narodov, pri \u010demer se poudarja pomen meje, ki je bila neko\u010d prizori\u0161\u010de spopadov, zdaj pa je primer skupnega na\u010drtovanja za krepitev kulturne dedi\u0161\u010dine in njene dru\u017ebene uveljavitve. Za produkcijo skrbi Mittelfest v sodelovanju s SNG Nova Gorica in gre za pomemben korak k promociji in izmenjavi kulturnega bogastva te \u010dezmejne regije. S tem projektom in na splo\u0161no s \u0161tevilnimi kulturnimi dogodki, organiziranimi za GO 2025 Nova Gorica, \u017eeli Furlanija Julijska krajina postati polnopravno kulturno sredi\u0161\u010de v osr\u010dju Evrope”, <\/em>komentirapredsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Da bi se lahko podali na to potovanje skozi \u010das, je projekt razdeljen na tri dele <\/strong>oziroma tri predstave, v katerih zgodba dru\u017eine Trotta, glavnih junakov Kapucinske kripte<\/em>, postane vzor\u010dni primer za raziskovanje korenin in tega, kar smo postali. Prva predstava<\/strong>, ki temelji prav na gledali\u0161ki adaptaciji Kapucinske grobnice<\/em><\/strong>, pripoveduje o razpadu habsbur\u0161kega cesarstva in njegovih posledicah. Druga dva, <\/strong>ki bosta rezultat dveh novih literarnih naro\u010dil<\/strong>, slovenskega  za Gorana Vojnovi\u0107a<\/strong> in italijanskega za Paola Di Paola, <\/strong>bosta \u0161e vedno sledila stopinjam dru\u017eine Trotta in si predstavljala, kako bi se razvijala skozi \u010das: najprej v senci berlinskega zidu v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja (V iskanju izgubljenega jezika<\/em><\/strong>, Cercando la lingua perduta<\/em><\/strong> delovni naslov), nato v iluzornem navdu\u0161enju v za\u010detku devetdesetih let (L’alba dopo la fine della storia, Zora po koncu zgodovine<\/em><\/strong>, delovni naslov). Iz treh besedil bodo nato nastale tri radijske igre (v italijanskem in slovenskem jeziku) ter knjiga (v italijanskem in slovenskem jeziku). Tema, kraji in zgodovina, ki jih slednja prikli\u010de, bodo postali tudi del posebej posnetega dokumentarnega filma, ki se bo podal po sledeh te napol neznane Evrope med Vzhodom in Zahodom, ki je “nezmo\u017ena umreti\u201d.<\/p>\n\n\n\n

\u201cOb ponovnem branju Rothovih romanov in tega projekta sem se spomnil na to, kar je Aleksandar Hemon v svojem romanu Svet in vse, kar je v njem, prebral na zna\u010dkah na pla\u0161\u010du svoje junakinje Rachele Pinto: \u2018Spominjaj se prihodnosti!\u2019. Italijanski in slovenski avtorji, igralci, re\u017eiserji in gledali\u0161\u010dniki, ki zdru\u017eujejo mo\u010di za skupno pobudo, se sku\u0161ajo spomniti prihodnosti, kakr\u0161na je bila: odprta, obetavna in emancipacijska<\/em>“, komentira Stojan Pelko, vodja programa GO!2025<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Giacomo Pedini, umetni\u0161ki vodja festivala Mittelfest in avtor projekta<\/strong>, ki bo tudi re\u017eiser obeh italijanskih predstav, dodaja: \u201cZa Novo Gorico in Gorico se skupaj ka\u017ee prilo\u017enost, da v\u010dasih kratkovidni in samoreferen\u010dni Zahod sli\u0161i zgodbo 20. stoletja in evropsko zgodbo z zornega kota vzhodne meje in ob preseganju vseh meja. Inabili alla morte\/Nezmo\u017eni umreti je trilogija o 20. stoletju, ki je izvrstno srednjeevropska – oziroma med Vzhodom in Zahodom -, da bi se videli ne le kot Italijani ali Slovenci (ki zgodovine drug drugih ve\u010dinoma ne poznamo), temve\u010d predvsem kot Italijani in Slovenci oziroma \u0161e ve\u010d, konkretno kot vzhodni in zahodni Evropejci\u201d.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kot smo \u017ee omenili, bo projekt potekal v sodelovanju in koprodukciji z SNG Nova Gorica, v vsaki fazi pa bo v dveh jezikih, italijanskem in slovenskem. \u201cVeseli me, da sem koproducent tega projekta, in res sem ponosen, da lahko prispevam k tej trilogiji z dvema priznanima umetnikoma: pisateljem Goranom Vojnovi\u0107em<\/a> re\u017eiserjem Januszom Kico ter \u0161tevilnimi drugimi, ki bodo z nami sodelovali pri produkciji drugega dela trilogije,” pravi Marko Bratu\u0161, direktor SNG Nova Gorica.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Podrobno o projektu<\/em><\/strong><\/span><\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010ce se podrobneje posvetimo posebnostim projekta, Inabili alla morte\/Nezmo\u017eni umreti <\/em><\/strong>s tremi razli\u010dnimi zgodbami in predstavami pripoveduje zgodbo o dru\u017eini Trotta von Sipolje, Slovencih zadnjega plemstva, ki jo spremlja iz roda v rod, z njimi pa tudi zgodbo Srednje Evrope.<\/p>\n\n\n\n

Prva predstava, La Cripta dei Cappuccini (Kapucinska grobnica)<\/em><\/strong>, ki bo premierno uprizorjena 11. maja 2024<\/strong> (predpremiera 10. maja<\/strong>) v Teatro Verdi v Gorici<\/strong>, je gledali\u0161ka adaptacija Rothovega romana, ki jo je pripravil Jacopo Giacomoni<\/strong>, nastopa pa Natalino Balasso<\/strong> v vlogi Francesca Ferdinanda Trotte, najmlaj\u0161ega, razvajenega in u\u017eitkarskega potomca dru\u017eine. Skozi njegov pogled, ki ga spremlja galerija prijateljev, bratrancev, mater, \u017eena in deklet, pustolovcev, hvalisavcev, vojakov in padlih plemi\u010dev, se ka\u017ee razpad nadnacionalnega imperija, ki ga je pogoltnil vrtinec velike vojne in 20. stoletja, ki je \u017ee di\u0161alo po nacizmu. Uprizoritev bo re\u017eiral Giacomo Pedini<\/strong>, igralsko zasedbo bodo sestavljali (v abecednem vrstnem redu) Nicola Bortolotti, Primo\u017e Ekart, Francesco Migliaccio, Ivana Monti, Alberto Pedrazzini, Camilla Semino Favro, Simone Tangolo, Giovanni Battista Storti, Matilde Vigna, medtem ko bo izvirno glasbo, ki jo je po naro\u010dilu spisal skladatelj Cristian Carrara,<\/strong> bo izvedel in posnel orkester FVG Orchestra<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Druga predstava, V iskanju izgubljenega jezika (Cercando la lingua perduta<\/em><\/strong>, delovni naslov), bo premierno uprizorjena novembra 2024 v SNG Nova Gorica<\/strong>, v re\u017eiji Janusza Kice<\/strong> in na podlagi izvirne igre, ki jo je napisal Goran Vojnovi\u0107<\/strong>. Zgodba je postavljena v \u0161estdeseta leta prej\u0161njega stoletja in pripoveduje o Evropi \u017eelezne zavese z zidovi, o \u017eeljah po pobegu, uporu in tabujih iz nedavne preteklosti.<\/p>\n\n\n\n

\u201c\u010ceprav smo Slovenci in Italijani \u017ee dvajset let del iste Evropske unije in \u010deprav so bili neko\u010d slovesno odprti vsi mejni prehodi in razgla\u0161en konec razmejitve med Italijo in Slovenijo, meje med slovenskim in italijanskim svetom \u0161e vedno obstajajo\u2026 Tudi zato bi bilo morda la\u017eje govoriti o dana\u0161njem svetu, \u010de bi se vrnili v preteklost, ko je bila meja \u0161e vidna in se nih\u010de ni pretvarjal, da ne obstaja.” <\/em>v napovedniku Vojnovi\u0107 razlaga vir navdih za svoje delo. <\/em><\/p>\n\n\n\n

Tretja predstava, L’alba dopo la fine della storia (Zora po koncu zgodovine, <\/em><\/strong>delovni naslov), bo premierno uprizorjena 20. in 21. septembra 2025, znova v Teatru Verdi v Gorici<\/strong>, temelji na izvirnem besedilu Paola Di Paola<\/strong>, dramaturga Jacopa Giacomonija, <\/strong>re\u017eiserja Giacoma Pedinija<\/strong>, in nas bo popeljala na za\u010detek devetdesetih let prej\u0161njega stoletja, ko Evropa do\u017eivlja padec zidov in je v iluziji ve\u010dnega miru in blaginje, z odprtjem novih odnosov in z navidezno neomejenim dostopom do rajskega blaga in blaginje. Glasbo Cristiana Carrara<\/strong> bo ponovno izvajal orkester FVG Orchestra<\/strong>. \u201cZgodovina, ki jo nekateri ozna\u010dujejo za “kon\u010dano”, \u0161e naprej hodi, \u010deprav pohabljena in \u0161epava: V vsakem primeru je \u0161e vedno okrutna.  \u2018Evropa” je bodisi obljuba bodisi prevara. \u2018Prihodnost” je raztrgana zastava, transparent, s katerim oblastniki mahajo pred mno\u017eico. <\/em>V \u010dasu, ki smo ga naivno imenovali mir, se je kri prelivala na litre, <\/em>nam vsebino razkriva avtor Paolo Di Paolo.<\/p>\n\n\n\n

Septembra 2025 bo ob premieri tretje predstave ponovno uprizorjena celotna trilogija<\/strong>, ki bo uradni dogodek GO!2025, pripravlja pa se tudi slovenska in italijanska turneja.<\/p>\n\n\n\n

Radijske igre, knjiga in dokumentarni film.<\/u><\/em> Z namenom, da bi temo obravnavali v ve\u010d oblikah: gledali\u0161ki, literarni, glasbeni in radijski ter avdiovizualni<\/strong>, projekt bo \u017eivel v razli\u010dnih jezikih. La Cripta dei Cappuccini (Kapucinska grobnica) <\/em>in dve novi besedili bodo postale tri radijske igre v dveh jezikih, in sicer v koprodukciji z RAI FVG in s prvim predvajanjem na RAI Radio 3 <\/strong>za Italijo ter v koprodukciji s Programom Ars Radia Slovenija <\/strong>za Slovenijo in z nadaljnjim predvajanjem na RAI FVG med majem 2024 in septembrom 2025.<\/p>\n\n\n\n

Glasba, naro\u010dena za vse tri predstave, bo izdana v treh zvo\u010dnih posnetkih<\/strong>, ki bodo na voljo na Mittelfestovi platformi Spotify<\/strong>, ki bo iz\u0161la ob premierah predstav, scenariji trilogije pa bodo zbrani v knjigi<\/strong>, izdani v italijanskem in slovenskem jeziku.<\/p>\n\n\n\n

Na podlagi teme projekta in obnavljanja nekaterih krajev, trenutkov in kro\u017eenja okoli literarnih junakov bo nastal tudi dokumentarni film, ki ga bo produciral Mittelfest in bo iz\u0161el jeseni 2025. Vse tri predstave bodo s\u010dasoma posnete in bodo v arhivu ostale uporabne kot avdiovizualni izdelki.<\/p>\n\n\n\n

Projekt poteka v medijskem partnerstvu <\/strong>z RAI Radio 3, RAI FVG in Programom Ars Radia Slovenija. Projektni partnerji so tudi FVG Orchestra, Pordenonelegge.it in ArtistiAssociati Gorizia. Posebna zahvala za podporo in sodelovanje gre Direktoratu za kulturo Avtonomne de\u017eele Furlanije Julijske krajine.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Koledar<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gledali\u0161ke predstave<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

La Cripta dei Cappuccini (Kapucinska grobnica) <\/em><\/strong>Josepha Rotha<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Teatro Verdi v Gorici, predpremiera (za mlaj\u0161e od 26 let) 10. maj 2024, premiera 11. maj 2024 (20.45)<\/p>\n\n\n\n

re\u017eija<\/em> Giacomo Pedini, dramaturg<\/em> Jacopo Giacomoni, glasba<\/em> Cristian Carrara izvaja<\/em> Orkester FVG, scenografija <\/em>Alice Vanini, kostumi<\/em> Gianluca Sbicca in Francesca Novati, lu\u010di<\/em> Stefano Laudato, zvok<\/em> Corrado Cristina<\/p>\n\n\n\n

nastopajo <\/em>Natalino Balasso<\/p>\n\n\n\n

in (v abecednem vrstnem redu)<\/em> Nicola Bortolotti, Primo\u017e Ekart, Francesco Migliaccio, Ivana Monti, Alberto Pedrazzini, Camilla Semino Favro, Simone Tangolo, Giovanni Battista Storti, Matilde Vigna<\/p>\n\n\n\n

V italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi<\/p>\n\n\n\n

Na\u010drtovane ponovitve: Gorica, 13.-14. september 2025, ostale pa se bodo \u0161e dolo\u010dile<\/p>\n\n\n\n

V iskanju izgubljenega jezika <\/em><\/strong>(Cercando la lingua perduta, <\/strong><\/em>delovni naslov) Gorana Vojnovi\u0107a<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

SNG Nova Gorica, premiera novembra 2024<\/p>\n\n\n\n

re\u017eija <\/em>Janusz Kica<\/p>\n\n\n\n

zasedbo je \u0161e treba opredeliti<\/p>\n\n\n\n

V slovenskem jeziku italijanskimi nadnapisi<\/p>\n\n\n\n

Na\u010drtovane ponovitve: Nova Gorica, sredina septembra 2025, ostale pa se bodo \u0161e dolo\u010dile<\/p>\n\n\n\n

L’alba dopo la fine della storia (Zora po koncu zgodovine,<\/em><\/strong> <\/em>(delovni naslov) Paola Di Paolo<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Teatro Verdi v Gorici, premiera 20. in 21. septembra 2025<\/p>\n\n\n\n

re\u017eija<\/em> Giacomo Pedini, dramaturg<\/em> Jacopo Giacomoni, glasba<\/em> Cristian Carrara izvaja<\/em> Orkester FVG, scenografija <\/em>Alice Vanini, kostumi Gianluca Sbicca in Francesca Novati, lu\u010di Stefano Laudato<\/p>\n\n\n\n

zasedbo je \u0161e treba opredeliti<\/p>\n\n\n\n

V italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi<\/p>\n\n\n\n

Ostale ponovitve bo \u0161e treba opredeliti.<\/p>\n\n\n\n

Septembra 2025<\/strong> bo uprizorjena celotna trilogija, v na\u010drtu pa sta \u0161e italijanska in slovenska turneja.<\/p>\n\n\n\n

Radio\/poddaje<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Radijski program:<\/strong>
La Cripta dei Cappuccini (Kapucinska grobnica) <\/em>maj-junij 2024 italijanska razli\u010dica, november 2024 slovenska razli\u010dica
V iskanju izgubljenega jezika (Cercando la lingua perduta) <\/em>pomlad 2025 italijanska in slovenska razli\u010dica
L’alba dopo la fine della storia (Zora po koncu zgodovine) <\/em>september 2025 italijanska in slovenska razli\u010dica<\/p>\n\n\n\n

Poddaja<\/strong>: maj 2024, november 2024, september 2025<\/p>\n\n\n\n

Knjiga<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izdaja trilogije, zalo\u017enik bo dolo\u010den, izid septembra 2025<\/p>\n\n\n\n

Dokumentarni videoposnetek<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predvidena izdaja oktobra 2025<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

TISKOVNI URAD MITTELFESTA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nacionalni\/ mednarodni
Giulia Calligaro<\/strong> giulia.calligaro4@gmail.com 0039.349.6095623<\/p>\n\n\n\n

Splo\u0161no <\/strong>ufficiostampa@mittelfest.org<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Associazione Mittelfest po naro\u010dilu De\u017eele FJK za GO!2025 in del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 produkcija Mittelfest koprodukcija SNG Nova Gorica Ugotovitev naborne komisije je bila nepreklicna. Glasila se je: “Ocenjeni so kot nezmo\u017eni umreti”.Joseph Roth, Kapucinska grobnica Ko pomislim na leto 1989, mi na misel pride razlika med resni\u010dnostjo in domi\u0161ljijo. [\u2026] Res […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":46657,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[],"class_list":["post-46699","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-press-sl"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46699","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46699"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46699\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":46887,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46699\/revisions\/46887"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/46657"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46699"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=46699"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=46699"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}

Makroregionalno
Francesca Gatti<\/strong> f.gatti@reportagepr.com<\/a>, 0039.347.9854644<\/p>\n\n\n\n