{"id":63763,"date":"2025-04-03T09:22:00","date_gmt":"2025-04-03T08:22:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.mittelfest.org\/?page_id=63763"},"modified":"2026-02-16T11:05:25","modified_gmt":"2026-02-16T10:05:25","slug":"turizem","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/turizem\/","title":{"rendered":"Turizem"},"content":{"rendered":"\n

Mittelfest domuje v svojem naselju Mittelland med \u010cedadom ter Nadi\u0161kimi in Terskimi dolinami. Obisk Mittelfesta pomeni vstop v \u017eivo kartografijo, kjer drevesa, zidovi, travniki, \u017eivali in ljudje nadomestijo \u010daroben gozd glasov in imen.
Odkrijte na\u0161e naselje Mittelland s PromoTurismoFVG<\/strong><\/a>.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

\u010cedad<\/h2>\n\n\n\n

\u00bbNe vem, koliko Italijanov pozna \u010cedad, najlep\u0161e mesto v Furlaniji, ki je z labirintom ozkih uli\u010dic ohranilo ve\u010d langobardskih vplivov kot Pavia. Redki posamezniki, morda so izjema tuji akademiki, poznajo \u010dudoviti in izjemno urejeni muzej, v katerem so razstavljene skulpture iz izkopov, nakit, kri\u017ei, barbarske tkanine, mozaiki in iluminirani rokopisi. Sem spada tudi langobardski tempelj\u010dek s \u010dudovitimi \u0161tukaturami v soteski Nadi\u017ee. Rad bi sli\u0161al ostanke oglejskega petja, oziroma pismo in evangelij. Povedali so mi, da je starej\u0161e od gregorijanskega petja in se je uporabljalo v Ogleju, ko je vsaka cerkev imela svoje petje, preden jih je latinsko petje poenotilo. \u010ceprav se je v Ogleju izgubilo, zadnji ostanki so ohranjeni v ma\u0161i ‘dello Spadone’<\/em> v \u010cedadu. Gre za znano ma\u0161o ob prazniku Gospodovega razgla\u0161enja. Diakon si nadene \u0161lem s pirjem, v levi roki stiska starodaven evangeliar, stopi pred ljudstvo in z velikim jeklenim me\u010dem v zraku nari\u0161e kri\u017e; to se ponovi \u0161estkrat.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Guido Piovene, Viaggio in Italia<\/em>, Milano, Mondadori, 1957.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Foto Luca A. d\u2019Agostino \u00a9 Phocus Agency<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Foto Luca A. d\u2019Agostino \u00a9 Phocus Agency<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Foto Luca A. d\u2019Agostino \u00a9 Phocus Agency<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Foto Luca A. d\u2019Agostino \u00a9 Phocus Agency<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Nedi\u0161ke doline<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

\u00bbPotnik, ki se je v preteklosti s konjem, ko\u010dijo ali pe\u0161 odpravil na pot, ki vodi iz \u010cedada proti vzhodu, je kmalu opazil, da se v teh krajih govori druga\u010den jezik kot v Furlaniji. Ko je pri Muostu (Ponte San Quirino) pre\u010dkal kamniti most in \u0161el mimo soteske, ki jo je izdolbla Nadi\u017ea, je vstopil v pokrajino, ki so jo geografi Bene\u0161ke republike imenovali Schiavonia. Te gorate pokrajine z zelenimi pobo\u010dji, ki se dvigajo proti skalnatim vrhovom v ozadju, so po kronikah, ki so prihajale v pala\u010de Bene\u0161ke republike, predstavljale divje obrobje civiliziranega sveta. V teh ozkih dolinah, ob rekah in potokih, pa tudi na vrhovih gora, v kamnitih vaseh, obkro\u017eenih z obse\u017enimi pa\u0161niki, med kravami, kozami in ovcami, so \u017eiveli planinci, ki so govorili svoj slovanski jezik. \u010ceprav so bili \u017ee od davnih \u010dasov kristjani, so bili zaradi svojega jezika in obi\u010dajev, vra\u017eeverja in rev\u0161\u010dine povsem druga\u010dni od ve\u010dine prebivalcev slovite in bogate Bene\u0161ke republike.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Drago Jan\u010dar, Appunti dalla Schiavonia_Zapiski<\/em> iz Schiavonie<\/em>, uredil Michele Obit, prevod Ivana Placer, Topolove, Postaja Topolove, 2008.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Foto Luca A. d\u2019Agostino \u00a9 Phocus Agency<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Foto Luca A. d\u2019Agostino \u00a9 Phocus Agency<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Foto Luca A. d\u2019Agostino \u00a9 Phocus Agency<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Terske doline<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

\u00bbCesta, ki se iz Terskih dolin vije navzgor za dobro miljo, potem ko pre\u010dka polovico vasi, da bi pomagala \u0161e drugi, pre\u010dka Karnahto po mostu, ki bi ga zaradi svoje trdne in slikovite drzne zgradbe lahko zgradili angeli, tako kot hudi\u010devega v \u010cedadu, toda onstran vode in malo za klancem pod gradom, karavanska pot izgine v ru\u0161evinah, gru\u0161\u010du, grmovju; od tam se razidejo \u0161tevilne poti, ki vodijo v razli\u010dne smeri, nekatere se spustijo nazaj v potok, kjer je pralnica in vodnjak, druge se vzpenjajo po strmih pobo\u010djih, kot da i\u0161\u010dejo koze, ki se zve\u010der na njih zberejo ob \u017evi\u017egu pastirja; najpogumnej\u0161a pa se spusti neposredno v sotesko Karnahte in se v\u010dasih ukrivi, da se dotakne dna, v\u010dasih pa se ji vitko izogne po zavojih obale, v\u010dasih pa obide kak\u0161no skupino kostanjev in se povzpne, da oskrbi s hrano iz ravnine ov\u010darske ko\u010de v gorah.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ippolito Nievo, Il conte pecorajo<\/em>, Milano, Vallardi, 1857.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mittelfest domuje v svojem naselju Mittelland med \u010cedadom ter Nadi\u0161kimi in Terskimi dolinami. Obisk Mittelfesta pomeni vstop v \u017eivo kartografijo, kjer drevesa, zidovi, travniki, \u017eivali in ljudje nadomestijo \u010daroben gozd glasov in imen.Odkrijte na\u0161e naselje Mittelland s PromoTurismoFVG. \u010cedad \u00bbNe vem, koliko Italijanov pozna \u010cedad, najlep\u0161e mesto v Furlaniji, ki je z labirintom ozkih uli\u010dic […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-mittelland.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-63763","page","type-page","status-publish","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/63763","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=63763"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/63763\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":102633,"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/63763\/revisions\/102633"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.mittelfest.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=63763"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}