mittelfest tabù

18-27 Julij 2025

Tabuji so prepovedi brez kakršne koli utemeljitve; njihov izvor ni znan; za naše oči so nerazumljivi, za tiste, ki jih spoštujejo, pa so samoumevni.

Sigmund Freud, totem in tabu

»Razpusti lase, Zlatolaska: zame so čisto dovolj, da se k tebi povzpnem.« S temi besedami, pravi pravljica, je čarovnica vsak dan vstopila v stolp, kamor je zaprla sladko Zlatolasko: brez drugega vhoda, brez stopnic, brez vrat, razen majhnega osamljenega okna v gozdu. Tam je dekle preživljalo svoje življenje: okno je bila meja, ki je ni bilo dovoljeno prestopiti. Razen čarovnice ni moglo nič vstopiti v stolp ali ga zapustiti. Vse do dne, ko je šel mimo mladenič, ki ga je navdušila Zlatolaskina nepričakovana pesem. Opazil je stolp in sledil čarovnici ter slišal formulo za vstop ter je tako zmogel s prevaro prekršiti prepoved: Mladenič se je oprijel dekletovih dolgih zlatih las, se povzpel na stolp in zdrsnil skozi okno. Ko ga je zagledala Zlatolaska, ni občutila ne groze ne jeze, temveč nov, neznan občutek: tako se je mladenič na skrivaj vračal, ko je le mogel, vedno pogosteje, dokler ju čarovnica ni odkrila. Zlatolaska je prelomila urok stolpa v gozdu: izgnana je bila v puščavo, mladeničev zaljubljeni pogled pa je postal zamegljen. Kljub vsemu pa je pogled ljubezni silovit, premaga vsako zapisano ali nenapisano prepoved: Po dolgem tavanju je pogled ljubezni mladeniča vendarle popeljal v puščavo, kjer je najprej našel Zlatolasko nato pa še vid. Ko se je prelomil prvi urok, se je ustvaril drugi.

Tabuji so neopazni, ko nas omejijo kot Zlatolasko, ki je svet lahko iz začaranega stolpa opazovala samo skozi ozki okvir določenega okna: Tako zarisujejo nevidno mejo med očmi in tistim, kar je moteče, prepovedano ali nevarno, hkrati pa dajejo vsebino svetemu in varnemu kraju, v katerem lahko mirno stojimo.

In vendar se tabuji tudi neopazno spreminjajo: Po čarobnem delovanju določenih srečanj se, ne da bi bile izrečene dodatne besede, premakne meja med tem, kar mora ostati zakrito in tem, kar sme stopiti na plano. V geografiji in zgodovini lahko tako izsledimo tabuje, ki določajo neizrečene zakone, ki omejujejo človeštvo. Kateri so tabuji, s katerimi živimo na teh zemljepisnih širinah in v tem času dolge človeške zgodovine? Katere uganke, bolečine, zvestobe, prepovedi in želje, omejitve, sanje ali strahovi zaznamujejo naše meje?

Tabuji in njihova skrivnostnost, jasni in neznani tistim, ki jih živijo, nerazumljivi in očitni tistim, ki jim niso podvrženi, so nenapisani zakoni, na katerih temelji fascinantna in strašljiva čarobnost našega raznolikega sveta, ki je bolj izmuzljiv kot pa pregleden. Brez tabujev morda ni človečnosti. Kdor si jih želi odkriti, naj izvoli uživati v njih.

Giacomo Pedini
Umetniški vodja Mittelfesta

Naročite se na naše novice in ne zamudite nobene posodobitve